Neskončno vesolje? 

Če se omejimo samo na tisti del, ki ga lahko sploh vidimo, pravimo mu vidno vesolje, potem svetloba od enega konca do drugega potuje več kot 90 milijard let.

V vidnem vesolju je na tisoče milijard galaksij, vsaka galaksija ima na milijarde zvezd in planetov. Seveda pa se lahko vprašamo, ali je onkraj našega oziroma vidnega vesolja še kaj, morda še kakšno drugačno vesolje. Ali je vesolj lahko več? Kako lahko to ugotovimo, če jih niti načeloma ne moremo videti?
 

Naše vesolje

Najprej se pozabavajmo z našim vesoljem oziroma s tem, kar o njem danes vemo. Za začetek mu dajmo ime – Vesolje z veliko začetnico, da se bomo laže znašli. Vesolje je nastalo pred približno 13,8 milijarde let v dogodku, ki mu pravimo veliki pok. Na začetku je bilo vse, vsa snov in energija, ki je danes razkropljena po velikem prostoru, stisnjeno na zelo majhnem območju, mnogo manjšem od atomov. Po velikem poku se je začela snov širiti in Vesolje je postajalo vse večje in večje. To širjenje se nadaljuje še danes.

Nekako si še lahko predstavljamo, da je bila snov na začetku zgoščena, a v tisti začetni pičici je bil zgneten tudi ves prostor. Navadno prostor razumemo kot nekaj, kjer so stvari in po čemer se lahko gibljemo, na primer po sobi. Toda ob velikem poku prostora še ni bilo in je nastal šele takrat. Velikega poka si torej ne smemo predstavljati kot eksplozijo snovi sredi že obstoječega prostora, temveč kot nekaj, kar je prostor za planete, zvezde in galaksije šele ustvarilo.
 

Čas

Ob velikem poku je nastal tudi čas. Pred tem ga ni bilo, kar je še bolj nenavadno.  Glede na to, kako pojmujemo čas, se torej ne moremo vprašati, kaj je bilo pred velikim pokom. Počakajte, počakajte! Kaj vse to pomeni? Prostor, čas in snov so nastali v nekem trenutku in pred tem ni bilo ničesar?

Ali to pomeni, da je Vesolje nastalo iz nič? Saj to ne more biti! Odgovor na to ni enostaven, toda z našega stališča prebivalcev Vesolja je bilo tako, da je vse skupaj na neki način nastalo iz nič.
 

Nenavadne lastnosti Vesolja

Eden od možnih odgovorov, iz česa je nastalo Vesolje, se skriva v nenavadnih lastnostih, ki jih ima Vesolje. Zdi se, da so njegove fizikalne lastnosti ravno pravšnje, da se je snov v njem lahko združila v zvezde in planete in je lahko nastalo in se razvijalo življenje na Zemlji.

Primer za to je gravitacija oziroma težnost. To je tista sila, ki nas drži na Zemlji in skupaj drži tudi zvezde in Sonce. Če bi bila težnost le malenkost večja, bi Sonce svetilo manj časa in na Zemlji se življenje ne bi moglo razviti. Če bi bila težnost malenkost šibkejša, Sonce sploh ne bi moglo nastati in nas ne bi bilo.
 

Mnogotero vesolje

Eden od možnih odgovorov na tako usklajenost Vesolja je ta, da je vesolj veliko, najbrž neskončno. Nova in nova vesolja nastajajo iz prejšnjih vesolj, kot bi iz enega milnega mehurčka nastal nov mehurček. Vsako tako vesolje ima lahko drugačne lastnosti. V nekaterih zvezde sploh ne morejo nastati, nekatera živijo le hipec in se ponovno sesedejo v začetno pičico … Naše Vesolje pa je slučajno tako, da so v njem lahko nastale zvezde in tudi mi.

Takemu modelu neskončnih vesolj znanstveniki pravijo mnogotero vesolje. Ali lahko tako teorijo sploh potrdimo, saj ne moremo pogledati iz svojega mehurčka, ki mu pravimo Vesolje? Danes še ne, a mogoče bo učenjakom v prihodnosti to uspelo.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >